Projekt »Znova jaz« je namenjen ženskam, ki same vzgajajo otroke in se po razvezi, nasilju, izgubi bližnje osebe ali drugih težkih življenjskih okoliščinah soočajo z globokimi čustvenimi in vsakodnevnimi izzivi. Mnoge med njimi si strokovne psihosocialne podpore zaradi finančnih omejitev ne bi mogle privoščiti, zato jim projekt omogoča brezplačno, varno in strokovno podporo na poti do novega začetka.
Temelj projekta predstavljajo individualna in skupinska srečanja, ki jih izvajajo visoko usposobljeni strokovnjaki s področja duševnega zdravja iz različnih terapevtskih smeri. Obe vrsti srečanj potekata praviloma enkrat tedensko, posamezen cikel obsega dvanajst srečanj, po potrebi pa se podpora nadaljuje tudi dlje. Vse izvajalce pri njihovem delu spremljajo redne supervizije in strokovna izobraževanja, s čimer zagotavljamo kakovostno, varno in strokovno podporo uporabnicam.
Projekt ženskam pomaga pri predelavi travmatičnih izkušenj, krepitvi čustvene stabilnosti, razvijanju konstruktivnih načinov soočanja z vsakodnevnimi izzivi ter ponovni vzpostavitvi zaupanja vase. Poseben poudarek namenjamo krepitvi starševskih kompetenc in odnosa med mamo in otrokom, saj verjamemo, da opolnomočen starš ustvarja varnejše in bolj spodbudno okolje za otrokov razvoj.
Kadar je to potrebno, v proces podpore vključujemo tudi otroke. Z uporabo projekcijskih tehnik, kot so lutke, peskovnik, terapevtske kartice, pravljice in drugi strokovni pristopi, jim pomagamo pri izražanju čustev, predelavi stisk ter krepitvi občutka varnosti. S tem projekt ne podpira le posamezne ženske, temveč prispeva k boljšim odnosom, večji čustveni stabilnosti in večji odpornosti celotne družine.
Projekt »Znova jaz« temelji na prepričanju, da pomoč ne pomeni le reševanja trenutne stiske, temveč ustvarjanje pogojev, da ženska ponovno prepozna svoje moči, sprejme svojo novo življenjsko vlogo ter z večjo samozavestjo in občutkom varnosti gradi prihodnost zase in za svoje otroke. S pravočasno psihosocialno podporo ne pomagamo le ženskam pri premagovanju trenutnih stisk, temveč zmanjšujemo tudi tveganje, da bi se posledice travmatičnih izkušenj prenašale na otroke. Z opolnomočenjem mame ustvarjamo varnejše, stabilnejše in bolj spodbudno okolje za otrokov razvoj ter prispevamo k dolgoročnemu zmanjševanju socialne izključenosti, duševnih stisk in medgeneracijskega prenosa travm. Ko se okrepi mama, se okrepi tudi otrok, s tem pa celotna družina.
