Starejši v domovih za starejše so ena od skupin, ki jih osamljenost prizadene najbolj neposredno. Dnevna rutina je pogosto omejena na osnovne aktivnosti, stikov z zunanjim svetom pa je malo. Ustvarjalnost in dotik z naravo sta dobro dokumentirana dejavnika duševnega zdravja, a vendar velikokrat spregledana v institucionalnem varstvu.
Zavod Zavetje je nevladna organizacija, ki deluje na področju duševnega zdravja in celostne podpore posamezniku. Naravo razumemo kot aktivnega soustvarjalca procesa povezovanja posameznikov samim s sabo in z drugimi.
Odločitev za ustvarjalne delavnice z naravnimi materiali ni estetska, za njo stojijo dobro dokumentirani psihosocialni učinki, ki so relevantni prav za institucionalno okolje.
Smiselna, strukturirana dejavnost zmanjšuje pasivnost in dolgočasje, ki sta v domovih za starejše med najpogostejšimi sprožilci vznemirjenosti in umika. Kadar ima človek pred seboj konkreten material (listje, glino, vejo) in jasno, neobvezujočo nalogo, se njegova pozornost usmeri navzven in stran od tesnobe. To ni terapevtska metafora: ne-farmakološke intervencije, ki temeljijo na smiselni dejavnosti, imajo v pregledih literature primerljive učinke na vedenjske simptome demence kot nizki odmerki anksiolitikov, brez stranskih učinkov.
Poleg tega ustvarjanje v skupini naslavlja tisto, kar institucionalno varstvo najtežje popravi: občutek, da si viden in da tvoje delo šteje. Delavnica brez pričakovanj glede rezultata, kjer ni napak in ni tekmovanja, daje prostor za izkušnjo kompetentnosti, ki je v vsakdanu doma pogosto odsotna.
Naravni materiali so pri tem smiselna izbira iz praktičnega razloga: senzorično so raznovrstni, sezonski in sproščujoči, hkrati pa za mnoge stanovalce nosijo osebno resonanco, ki pogosto odpre pogovor brez da bi ga kdo načrtoval. Tega ne trdimo kot nevroznanstveno dejstvo o posameznih spominskih sistemih, ampak kot klinično opažanje, ki ga dokumentirajo izvajalci programov z naravo v domovih za starejše po Evropi.
Prisotnost mladih prostovoljcev, ne strokovnega osebja, ima ločen učinek od aktivnosti same. Starejši v institucionalnem okolju pogosto poročajo, da se počutijo kot breme. Stik z mladim človekom, ki pride prostovoljno in brez poklicne obveznosti, nosi sporočilo, ki ga nobena storitev ne more nadomestiti: prišel sem, ker sem hotel.
Projekt poteka v treh med seboj povezanih fazah:
Faza 1 — Usposabljanje prostovoljcev (1 mesec): Zavod Zavetje usposobi skupino 6–8 mladih prostovoljcev za varno in empatično vodenje ustvarjalnih aktivnosti s starejšimi. Vzpostavili bomo stik s srednjimi šolami (4. letniki) in Fakultetami, ki delujejo na področju socialnega varstva, zdravstvene nege, psihologije in druge ustanove na teh področjih, kjer bomo razširli vsebine projekta in vzpostavili stik s potencialnimi dijaki in študenti, ki bodo izvajali delavnice.
Usposabljanje vključuje razumevanje potreb starejših v institucionalnem varstvu, osnove varnega ustvarjalnega dela (materiali, tempo, prilagoditve za gibalno omejene), protokol ob stiski in etiko varnega prostora. Usposabljanje vodi strokovnjak s področja psihoterapije in dela s starejšimi. Je enodnevni dogodek, traja 4h.
Faza 2 — Izvedba mesečnih delavnic (5 mesecev): Prostovoljci bodo obiskali domove za ostarele v Osrednjislovenski regiji. Vsak mesec bodo izvedli 4 delavnice. Skupno bo izvedenih 20 delavnic. S stanovalci bodo izvedli ustvarjalno delavnico z naravnimi materiali, ko so: listje, vejice, suhe rastline, glina, kamni, les. Delavnice niso usmerjene v končni produkt, ampak v proces: tipanje materialov, skupen pogovor, izmenjavo spominov in zgodb, ki jih narava sproži. Vsaka delavnica traja okrog dve uri in vključuje uvodni krog, ustvarjalni del in skupno refleksijo.
Faza 3 — Dokumentacija in prenos (zadnji mesec): Izkušnje, prilagoditve in naučene lekcije zberemo v kratkem priročniku za prostovoljce, ki bo brezplačno dostopen drugim domovom za starejše in organizacijam, ki delajo s to populacijo.
K aktivnosti bodo povabljeni stanovalci domov za starejše, predvsem tisti, ki nimajo rednih obiskov ali so socialno izolirani. Posebej pozorni bomo na tiste, ki se spontanih skupinskih aktivnosti navadno ne udeležijo. Projekt bo prilagojen počasnejšemu tempu, tihi udeležbi in senzorični prijaznosti.
Mesečni obiski prostovoljcev gradijo odnose, ki trajajo dlje od projekta. Cilj je, da vsaj trije prostovoljci nadaljujejo z obiski tudi po uradnem zaključku projekta. Priročnik za prostovoljce omogoči, da model prevzamejo drugi domovi ali organizacije.
