Sožitje pod skupno streho je humanitarni, skupnostni in trajnostno naravnan projekt Društva Mozaik, s katerim želimo v enoti zavetišča za brezdomne osebe na naslovu Lemerju 20 obnoviti del strehe ter urediti varen, dostopen in vključujoč skupni prostor za druženje, medsebojno pomoč, prostovoljstvo in medgeneracijsko povezovanje.
Nujnost izvedbe projekta je dodatno povečalo neurje 14. julija 2026, ko je močan veter odkril del strehe, zato je zaradi zagotavljanja varnosti uporabnikov, zaščite objekta in nadaljnje uporabnosti prostora potrebna čimprejšnja sanacija oziroma zamenjava strehe.
Projekt izhaja iz dolgoletnega dela Društva Mozaik na področju socialnega vključevanja, dela z ranljivimi skupinami, socialnega podjetništva, zaposlovanja, podeželskega razvoja in krepitve lokalne skupnosti. Mozaik že več kot dve desetletji razvija programe, v katerih ljudem v ranljivih življenjskih okoliščinah ne nudimo le osnovne pomoči, temveč jim omogočamo tudi aktivno vlogo, občutek koristnosti, pripadnosti in dostojanstva. Prav iz tega izhaja tudi projekt Sožitje pod skupno streho.
Mozaik za izvajanje projekta že razpolaga z dolgoletnimi izkušnjami, strokovnim znanjem, kakovostnimi vsebinami, vključenimi uporabniki in vzpostavljenimi povezavami v lokalnem okolju. Imamo strokovno ekipo, izkušnje pri delu z brezdomnimi osebami, starejšimi, prostovoljci in drugimi ranljivimi skupinami ter vsebine, ki jih lahko kakovostno izvajamo in razvijamo naprej. Za nadgradnjo teh vsebin, njihovo redno izvajanje in širše vključevanje lokalne skupnosti pa trenutno manjka ustrezno urejen, varen in dostopen skupni prostor.
Osrednji namen projekta je izboljšati kakovost bivanja brezdomnih oseb v zavetišču ter hkrati ustvariti prostor, ki ne bo namenjen samo uporabnikom zavetišča, ampak tudi širši lokalni skupnosti. Z obnovo dela strehe bomo zagotovili osnovne varne in trajne pogoje za uporabo prostora, z njegovo ureditvijo pa omogočili izvajanje različnih skupnostnih vsebin: družabnih srečanj, pogovornih skupin, delavnic, prostovoljskih aktivnosti, medgeneracijskega druženja, aktivnosti samopomoči ter povezovanja z lokalnimi prebivalci, zlasti starejšimi osebami, ki se v podeželskem okolju pogosto soočajo z osamljenostjo, zmanjšano mobilnostjo in pomanjkanjem socialnih stikov.
Posebna vrednost projekta je v tem, da brezdomnih oseb ne obravnava zgolj kot prejemnikov pomoči, ampak kot ljudi z znanji, izkušnjami, sposobnostmi in pripravljenostjo pomagati drugim. Uporabniki zavetišča bodo pri projektu aktivno vključeni kot soustvarjalci prostora in vsebin. Skupaj z lokalnimi prebivalci, prostovoljci in strokovnimi delavci bodo sodelovali pri oblikovanju aktivnosti, pripravi prostora, izvedbi skupnostnih srečanj, prostovoljskih akcij in drugih oblik medsebojne podpore. S tem projekt krepi njihovo aktivno vlogo, občutek koristnosti, odgovornosti in pripadnosti skupnosti.
Projekt bo hkrati omogočil boljše povezovanje z lokalnimi prebivalci, predvsem s starejšimi osebami iz okolice. Brezdomne osebe iz zavetišča že sedaj po svojih močeh pomagajo starejšim prebivalcem v lokalnem okolju, projekt pa bo to sodelovanje nadgradil in mu dal boljše prostorske, organizacijske in vsebinske pogoje. Tako bo prostor postal stičišče med ljudmi, ki se sicer pogosto srečujejo z različnimi oblikami izključenosti, osamljenosti ali pomanjkanja podporne mreže.
Ciljne skupine projekta so brezdomne osebe, uporabniki zavetišča, starejši prebivalci v lokalnem okolju, svojci, prostovoljci, lokalni prebivalci ter druge ranljive osebe, ki potrebujejo podporno, sprejemajoče in dostopno okolje. Projekt bo pomagal zmanjševati socialno izolacijo, krepiti medgeneracijsko sodelovanje, spodbujati prostovoljstvo in ustvarjati vezi med ljudmi, ki se sicer pogosto ne srečajo ali ostajajo na robu skupnosti.
Projekt neposredno odgovarja na več družbenih izzivov podeželskega okolja: osamljenost starejših, socialno izključenost brezdomnih oseb, pomanjkanje dostopnih skupnostnih prostorov, šibkejše podporne mreže in potrebo po večjem povezovanju med prebivalci. Hkrati projekt prispeva tudi k trajnostni prenovi obstoječe podeželske infrastrukture. Namesto vzpostavljanja novega prostora bomo obnovili in bolje uporabili obstoječi objekt, z obnovo dela strehe pa prispevali k varnejši, gospodarnejši in okoljsko odgovornejši uporabi prostora.
Trajnostni vidik projekta se ne bo odražal le v obnovi in boljši uporabi obstoječega objekta, temveč tudi v načinu opremljanja skupnega prostora. Pri nakupu in ureditvi opreme bomo, kjer bo to mogoče, dali prednost rabljeni, obnovljeni, popravljeni ali predelani opremi. S tem bomo zmanjšali potrebo po nakupu nove opreme, podaljšali življenjsko dobo uporabnih predmetov, zmanjšali količino odpadkov ter prostor uredili na okoljsko in finančno odgovoren način. Tak pristop je skladen z vrednotami Mozaika, ki pri svojem delu povezuje socialno vključevanje, skupnostno delovanje in trajnostno rabo virov.
Načrtovane aktivnosti projekta vključujejo obnovo dela strehe, ureditev skupnega družabnega prostora, pripravo prostora za redno uporabo, vključevanje uporabnikov zavetišča v pripravo in kasnejše izvajanje aktivnosti, povezovanje s prostovoljci in lokalnimi prebivalci ter izvedbo skupnostnih vsebin, ki bodo spodbujale sodelovanje, medsebojno pomoč, solidarnost in aktivno preživljanje prostega časa. V prostoru se bodo lahko izvajala družabna srečanja, tematske delavnice, pogovorne skupine, aktivnosti za starejše, manjša skupnostna druženja, prostovoljske akcije, aktivnosti samopomoči in druge oblike podpore, prilagojene potrebam ljudi v lokalnem okolju.
Projekt je inovativen predvsem zato, ker povezuje štiri pogosto ločena področja: skrb za brezdomne osebe, podporo starejšim v lokalnem okolju, trajnostno skupnostno uporabo obstoječega prostora ter ponovno uporabo oziroma obnovo opreme. Namesto enosmerne pomoči ustvarja model sodelovanja, v katerem ranljive osebe postanejo aktivni soustvarjalci skupnosti. Tak pristop presega klasično obliko pomoči, saj gradi odnose, krepi zaupanje in spodbuja ljudi, da drug drugega vidijo kot pomemben del skupnosti.
Pričakovani učinki projekta so izboljšanje kakovosti življenja uporabnikov zavetišča, večja socialna vključenost brezdomnih oseb, zmanjševanje osamljenosti starejših, krepitev prostovoljstva, več medgeneracijskih stikov, boljša povezanost lokalne skupnosti ter dolgoročna uporaba urejenega prostora za različne podporne in skupnostne vsebine. Projekt bo prispeval k temu, da bo zavetišče v Lemerju še bolj odprt, povezan in sprejet del lokalnega okolja.
Trajnost projekta je zagotovljena z dolgoletnimi izkušnjami Mozaika, obstoječimi programi dela z ranljivimi skupinami, prisotnostjo strokovnih delavcev, povezavami z lokalnim okoljem, ponovno uporabo opreme in možnostjo redne uporabe prostora tudi po zaključku financiranja. Enkratna investicija v obnovo in ureditev prostora bo omogočila večletno izvajanje aktivnosti, ki se bodo lahko prilagajale potrebam uporabnikov in skupnosti. Projekt je zato dolgoročno uporaben, ponovljiv in prenosljiv tudi v druga podeželska okolja, kjer se srečujejo z izzivi brezdomstva, osamljenosti, staranja prebivalstva, pomanjkanja skupnostnih prostorov in potrebe po bolj odgovorni rabi obstoječih virov.
S projektom Sožitje pod skupno streho želimo ustvariti prostor, kjer bodo ljudje iz različnih življenjskih okoliščin lahko vstopili v odnos, si pomagali, delili izkušnje in soustvarjali bolj vključujočo prihodnost. Projekt temelji na preprosti, a pomembni ideji: da skupnost nastaja tam, kjer ima vsak človek prostor, kjer je sprejet, slišan in koristen.
