Nasilje pogosto ostane skrito. Dogaja se tiho, za zaprtimi vrati, v intimnopartnerskih odnosih, družinah, digitalnih prostorih, institucijah in vsakdanjih situacijah, kjer oseba v stiski morda dolgo ne najde besed za to, kar doživlja. V Sloveniji je skoraj vsaka peta ženska v življenju doživela fizično nasilje, grožnje in/ali spolno nasilje s strani intimnega partnerja. V letu 2025 so se ženske in druge osebe v stiski na Društvo SOS telefon obrnile 3.175-krat – v povprečju skoraj devetkrat vsak dan v letu. Najpogosteje so pomoč poiskale po SOS telefonu, na katerem smo opravili 2.417 svetovalnih klicev, podporo pa smo zagotavljali tudi po elektronski in klasični pošti, prek spletnega klepeta ter z nadaljnjo obravnavo posameznih primerov. Za vsakim stikom je oseba, ki je morda prvič spregovorila o svoji izkušnji, prvič vprašala, ali je to, kar doživlja, nasilje, ali prvič začutila, da ni sama.
Izhodišče projekta je preprosto in človeško: pot iz nasilja obstaja, še posebej takrat, ko skupnost zna stati ob strani. Vsak med nami pozna žensko, za katero si želi, da živi mirno, svobodno in brez strahu: mamo, sestro, hčerko, prijateljico, sodelavko ali sosedo. Ko ji je težko, si želimo, da ve, kam se lahko obrne. Da jo tam nekdo posluša. Ji verjame. Je ne obsoja. In ji pomaga narediti naslednji korak.
Problem, na katerega projekt odgovarja, ni le pomanjkanje informacij. Problem je tudi to, da informacije pogosto ne pridejo do ljudi v obliki, jeziku in prostoru, ki jim je dostopen. Mladi, ženske iz ranljivih skupin, starejši nad 65 let in ljudje s posebnimi potrebami se lahko zaradi starosti, socialne izolacije, bralnih ter drugih ovir ali življenjskih okoliščin znajdejo zunaj običajnih preventivnih in podpornih poti. Če je pomoč predaleč, preveč zapletena ali neprilagojena, je lahko prvi korak še težji, posledice pa še bolj uničujoče.
Skupaj v varno prihodnost zato pomoč približuje ljudem tam, kjer že so. Društvo SOS telefon bo s strokovno ekipo in mrežo partnerjev po Sloveniji – z mladinskimi centri, izobraževalnimi ustanovami, dnevnimi centri za starejše, domovi za starejše, društvi za delo z osebami z invalidnostjo, varstveno-delovnimi centri in drugimi lokalnimi organizacijami – razvilo in izvedlo delavnice ter dostopna gradiva, ki ljudem pomagajo prepoznati nasilje, razumeti podporne poti in narediti naslednji varen korak. Projekt gradi skupnost ljudi, ki se ne obrne stran, tudi ko je težko. S tem na inovativen in učinkovit način spodbuja družbeno udejstvovanje, povezuje in organizira ljudi, krepi proaktivno delovanje neprofitne organizacije ter razvija metodo, ki je prepoznavna, uporabna in prenosljiva tudi širše.
V središču projekta je razvoj štirih izobraževalnih modulov o prepoznavanju, naslavljanju in preprečevanju nasilja. Moduli bodo imeli skupen strokovni okvir, vendar bodo jezikovno, vsebinsko, metodološko in izvedbeno prilagojeni štirim ciljnim skupinam: mladim do 26 let, ženskam v ranljivem položaju, starejšim nad 65 let ter osebam s posebnimi potrebami. Pri ženskah v ranljivem položaju bodo vsebine izhajale iz skrbi zase, varnosti, osebnih meja in razumevanja podpornih poti. Pri mladih bo poudarek na varnosti, prepoznavanju nasilja v odnosih, digitalnem in vrstniškem okolju in tem, kam se lahko obrnejo po pomoč. Pri starejših bodo v ospredju varnost in nasilje v družini, zanemarjanje, ekonomsko nasilje, osamljenost in varne možnosti zaupanja. Pri osebah s posebnimi potrebami bo poudarek na razumljivem, dostopnem in praktičnem prepoznavanju tveganj, pravic in konkretnih oblik podpore.
Vsaka delavnica bo zgrajena tako, da bo najprej ustvarila občutek varnosti in prepoznanosti: to, kar doživljam ali opažam, ima ime; nisem sama; pomoč obstaja. Nato bo skozi pogovor, primere iz vsakdanjega življenja in zgodbe spremembe odprla prostor za razumevanje: nasilje ni zasebna stvar, ampak družbeni problem, ob katerem lahko skupnost ukrepa. Na koncu bo udeleženkam in udeležencem ponudila jasne korake: kako prepoznati nasilje, kako se odzvati, kako pomagati drugi osebi, kam se obrniti po strokovno pomoč in kako kot skupnost prispevati k varnejšemu okolju.
Inovativnost projekta je v tem, da en strokovni okvir prevede v štiri različne uporabniške izkušnje in hkrati odstranjuje komunikacijske ovire, zaradi katerih ljudje pogosto ne pridejo do ključnih informacij. Gradiva bodo pripravljena v lahkem branju, Braillovi pisavi, povečanem tisku in pisavi, prijazni osebam z disleksijo. Dostopnost zato ni dodatek, temveč način dela: informacije postanejo razumljive, uporabne in bližje ljudem, ki jih najbolj potrebujejo.
Izvedba bo potekala fazno. Najprej bodo razvite vsebine modulov in metodologija dela, nato bodo gradiva prilagojena dostopnim formatom, usposobljene bodo trenerke, izvedene pilotne delavnice pri eni organizaciji za vsako ciljno skupino, sledila bo dopolnitev na podlagi povratnih informacij in nato redna izvedba delavnic pri partnerskih organizacijah po Sloveniji. V projekt je vgrajen dialog z uporabniki in partnerji, zato se bo model razvijal iz realnih potreb ljudi in izkušenj iz prakse.
Načrtovani rezultati so 8 do 10 izvedenih delavnic, 100 do 150 neposredno doseženih udeleženk in udeležencev, 5 do 7 aktivno vključenih partnerskih organizacij ter dokumentiran model Skupaj v varno prihodnost. Več ljudi bo znalo prepoznati nasilje, več ljudi bo vedelo, kam po pomoč, in več žensk ter otrok na poti iz nasilja bo imelo ob sebi skupnost, ki ne pogleda stran.
Model bo ostal Društvu SOS telefon in partnerjem za nadaljnjo uporabo, hkrati pa bo zasnovan tako, da ga bo mogoče predstaviti, prilagoditi in širiti tudi v druga lokalna okolja ter potencialno preko državnih meja. Projekt ima zato potencial, da iz slovenskih izvedb zraste v prepoznavno in prenosljivo idejo družbene odgovornosti: kako lahko skupnosti z več znanja, več povezanosti in več dostopnosti ustvarjajo varnejšo, bolj vključujočo in trajnostno prihodnost.
Celotno izvedbo projekta bosta spremljala redno informiranje in ozaveščanje o problemih, ki jih projekt naslavlja. Vsebine bomo širili predvsem prek družbenih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov Društva SOS telefon ter partnerskih organizacij. Pri tem bomo uporabljali tudi prilagojene vsebine in dostopne formate, razvite v okviru priprave gradiv za delavnice, da bodo ključna sporočila dosegla čim širši krog ljudi, tudi tiste, ki jih običajne preventivne vsebine pogosto ne dosežejo.
