Projekt Šola prostovoljstva – šola življenja predstavlja strukturiran, mentorsko voden model prostovoljstva, ki povezuje delo z otroki, mladostniki, družinami in brezdomnimi osebami v Ljubljani ter na Mirenskem Gradu. Projekt odgovarja na ključne izzive sodobne družbe: osamljenost, izgubo smisla pri mladih, šibko aktivno državljanstvo, medgeneracijsko odtujenost, socialno izključenost ter porast brezdomstva in družinskih stisk.
1. Model strukturiranega prostovoljstva Jedro projekta je Šola prostovoljstva – sistematičen model uvajanja, spremljanja in usposabljanja prostovoljcev, ki vključuje: uvodna usposabljanja, individualne uvodne pogovore, postopno uvajanje v delo, dnevne priprave in refleksije, mentorsko spremljanje, mesečna usposabljanja za osebno in strokovno rast, redne osebne pogovore s prostovoljci. S tem zagotavljamo kakovostno, odgovorno in varno prostovoljsko delo ter dolgoročno vključenost prostovoljcev.
2. Prostovoljstvo na Mirenskem Gradu – delo z otroki in družinami Na Mirenskem Gradu prostovoljci vsak dan po pouku in ob vikendih izvajajo učno pomoč za otroke in mladostnike, tudi za tiste z učnimi in vedenjskimi težavami. Program presega klasično razlago šolske snovi. Otroci se učijo: kako organizirati čas, kako vztrajati pri nalogi, kako razvijati socialne veščine, kako reševati konflikte, kako prevzemati odgovornost. Poleg učne pomoči projekt vključuje: Mini šolo prostovoljstva (učenje otrok za aktivno državljanstvo), družinsko prostovoljstvo, kjer se v delo vključujejo cele družine, študentske dneve, kjer mladi ob študiju pomagajo pri programih in gradijo skupnost. Poseben poudarek je na ustvarjanju varnega prostora brez etiket, kjer je vsak sprejet ne glede na socialno ozadje ali veroizpoved.
3. Prostovoljstvo v Ljubljani – delo z brezdomnimi osebami V Ljubljani prostovoljci delujejo v Dnevnem centru za brezdomce, kjer zagotavljajo: osnovno oskrbo (topel obrok, možnost higiene, pranje perila), podporo pri urejanju dokumentacije, prostor za pogovor in osebno spremljanje, vključevanje v delovne in skupnostne aktivnosti. Prostovoljci sodelujejo pri organizaciji dnevnih dejavnosti, pripravi obrokov, delavnicah in osebnem spremljanju uporabnikov. Cilj ni le materialna pomoč, temveč postopno vračanje dostojanstva, občutka vrednosti in možnosti ponovne vključitve v družbo. Skupno delo (kuhinja, vrt, vzdrževanje prostorov) omogoča uporabnikom, da ponovno doživijo občutek koristnosti in pripadnosti skupnosti.
4. Inovativnost projekta Inovativnost projekta je v: povezovanju različnih ranljivih skupin znotraj enotnega prostovoljskega modela, medgeneracijskem povezovanju (otroci – študenti – družine – starejši – brezdomni), sistematičnem mentorskem spremljanju, vključevanju nekdanjih uporabnikov kot aktivnih sodelavcev, razvoju prenosljive metodologije, ki jo je mogoče uporabiti tudi v drugih lokalnih okoljih. Prostovoljstvo ni ad hoc pomoč, temveč proces osebne rasti in gradnje aktivne skupnosti.
5. Družbeni učinek Projekt prispeva k: zmanjševanju socialne izključenosti, preprečevanju poglabljanja brezdomstva, krepitvi učne uspešnosti otrok, razvoju socialnih veščin pri mladih, povečanju aktivnega državljanstva, medgeneracijski povezanosti, dolgoročnemu vključevanju prostovoljcev v strokovno in delovno okolje. Šola prostovoljstva – šola življenja ni le program pomoči, temveč model skupnosti, ki gradi dom – prostor sprejetosti, odgovornosti in solidarnosti.
